Čiščenje v zdravstvu
KAKŠNA JE VLOGA ČIŠČENJA V ZDRAVSTVU?
Področje splošne higiene v zdravstveni ustanovi je izjemno širok pojem in ne zajema samo čiščenja, ki ga izvaja čistilno osebje, ampak so v proces vključeni vsi zaposleni, ki delujejo na različnih področjih zdravljenja, nege in oskrbe bolnikov.
Higiena v zdravstvu je bistvenega pomena za varovanje zdravja bolnikov, zaposlenih in obiskovalcev. Temelj čistosti in urejenosti bolnišnic, zdravstvenih ustanov in domov za ostarele je čistoča prostorov in opreme. Ni le vprašanje estetske vrednosti, ampak predvsem temeljni varnostni ukrep za preprečevanje okužb, širjenja bolezni ter zagotavljanje varnega okolja za vse, ki v teh ustanovah bivajo ali delajo.
Vloga čiščenja v zdravstvenih ustanovah
Zdravstvene ustanove so okolja z visokim tveganjem za širjenje okužb zaradi stalne prisotnosti bolnikov, okuženih z različnimi patogeni. Ti prostori vključujejo operacijske dvorane, oddelke za intenzivno nego, ambulante, laboratorije, bolniške sobe in skupne prostore. Čiščenje v teh prostorih je zato nadvse specifično in usmerjeno, pri čemer moramo slediti določenim protokolom. Ustrezno čiščenje zmanjša tveganje za bolnišnične okužbe, ki so pomemben dejavnik tveganja za bolnike, predvsem tiste s šibkejšim imunskim sistemom.
Standardi in protokoli čiščenja v zdravstvu
Zakon o nalezljivih boleznih zahteva, da morajo organizacije, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in zasebni zdravstveni delavci sprejeti in izvajati program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. Vsebina programa je opredeljena v Pravilniku o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. V tej vsebini morajo biti tudi pisna pravila, ki določajo načine in pogostost čiščenja prostorov in opreme.
Zato splošno higieno v bolnišnici zagotavljamo s točno določenimi navodili in standardi, ki vključujejo tudi delokroge za posamezne zaposlene. Priprava vseh teh dokumentov je odgovornost vseh služb in strokovnjakov na področju higiene v zdravstvenem zavodu.
Izvajalec čiščenja mora imeti opredeljen tudi načrt čiščenja, saj ta omogoča bolj učinkovito in organizirano izvedbo čiščenja. Načrt čiščenja določa:
Področje in pogostost čiščenja: Nekateri prostori, kot so operacijske dvorane ali intenzivna nega, zahtevajo stalno temeljito čiščenje in razkuževanje po vsaki uporabi, medtem ko se skupni prostori čistijo v rednih intervalih večkrat dnevno.
Uporaba čistilnih, razkužilnih sredstev in doziranje: Različna čistilna sredstva so namenjena različnim površinam in vrstam nečistoč. Prav tako je potrebna priprava ustrezne koncentracije čistila in razkužila.
Postopki čiščenja: Čistilno osebje mora slediti natančno določenim postopkom, kot je uporaba barvno označenih krp za posamezna območja, kar zmanjšuje tveganje navzkrižne kontaminacije. Osnovno pravilo, ki ga je treba upoštevati, je čiščenje od manj umazanih k bolj umazanim površinam.
Specifična čiščenja: Čiščenje v specifičnih prostorih, kot so sobe za bolnike z nalezljivimi boleznimi (izolacijske sobe) ali bolnike z zmanjšano imunsko odpornostjo, zahteva posebej predpisan pristop. To vključuje tudi uporabo osebne varovalne opreme in uporabo določenih čistilno razkužilnih sredstev.
Pomen usposabljanja in izobraževanja čistilnega osebja
Ključnega pomena za učinkovito čiščenje je dobro usposobljeno in izobraženo osebje. Čistilno osebje mora biti seznanjeno s pravilnimi tehnikami čiščenja, vrstami čistil in razkužil ter postopki za ravnanje z nevarnimi odpadki.
Usposabljanje vključuje:
- varovanje osebnih podatkov in varovanje informacij,
- osebno urejenost,
- higieno rok in osebno zaščito pri delu,
- pravilne postopke čiščenja in razkuževanja,
- postopke v zvezi z obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstvom,
- čiščenje prostorov z visokim tveganjem,
- prvo pomoč in ravnanje ob nezgodah pri delu ter incidentih ob vbodih ali poškodbah z ostrim predmetom,
- vzdrževanje čistilnih pripomočkov in strojev ter
- ravnanje z odpadki.
Znanje čistilnega osebja je potrebno redno obnavljati in preverjati, poleg tega je ključna tudi stalna nadgradnja, saj se razvijajo nove vrste patogenih mikroorganizmov, posodabljajo se tudi metode čiščenja. Čistilno osebje se mora zavedati, da je njihovo delo neposredno povezano z varnostjo bolnikov in osebja, zato je natančnost pri delu in spoštovanje pravil bistvenega pomena.
Izpostavljenost zaposlenih in varnostni ukrepi
Zaposleni v čistilnem sektorju so pogosto izpostavljeni tveganjem, kot so stik s telesnimi tekočinami, okuženimi odpadki ali nevarnimi kemikalijami. Zato je uporaba osebne varovalne opreme pri čiščenju obvezna. Pravilna uporaba zaščitnih rokavic, mask, očal in oblek zmanjšuje tveganje za prenos okužb ter preprečuje njihovo širjenje.
Poleg zaščitne opreme za preprečevanje okužb je potrebna tudi zaščita s cepljenjem. Po Pravilniku o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjenjem nalezljivih bolezni je obvezno cepljenje proti hepatitisu B za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B. Priporoča se tudi cepljenje proti ošpicam in v jesenskem času proti gripi.
Osebje, tako zdravstveno kot tudi čistilno, mora poznati pravilno ukrepanje ob incidentu. Incident je vbod, ureznina z uporabljenim kontaminiranim ostrim predmetom (igla, sklapel …), razlitje krvi ali telesnih tekočin na poškodovano kožo ali sluznico.
Poleg fizične zaščite je pomembna tudi psihološka varnost čistilnega osebja. Pogosto je njihovo delo premalo cenjeno, čeprav opravljajo izredno pomembno delo.
Nadzor nad čiščenjem
Za zagotavljanje učinkovitega in uspešnega čiščenja, je pomemben tudi reden nadzor nad izvedenim čiščenjem.
Nadzor je lahko:
- vizualni nadzor čistosti,
- opazovanje – nadzor nad postopki dela in uporabo pripomočkov (pravilna tehnika, vrstni red, higiena rok),
- označevanje površin – metoda osvetljevanja z UV svetlobo (s fluorescentnim markerjem se označi dogovorjene kontrolne točke, ki se jih kontrolira s pomočjo UV svetlobe),
- monitoring z ATP brisi (uporablja se kot „hitri test“ za oceno čistosti površin in oceno mikrobnega bremena; z brisi ugotovimo organske nečistoče in mikrobno kontaminacijo, ne pa koncentracije in vrste mikroorganizmov),
- mikrobiološki brisi površin.
Okoljski vidiki čiščenja
V zadnjem času se vse bolj uveljavlja potreba po okolju prijaznih praksah tudi v zdravstvu. Čistila z močnimi kemikalijami ne vplivajo le na zdravje zaposlenih, ampak tudi na okolje, saj lahko kontaminirajo zrak in vodo. Zato se vse več ustanov odloča za uporabo okolju prijaznih čistil, ki so manj škodljiva, a še vedno morajo biti učinkovita proti patogenom.
Izzivi povečanja okužb v zimskem času
Zima prinaša številne izzive za zdravstvene ustanove, saj je to obdobje povečane pojavnosti okužb dihal, vključno z gripo in drugimi sezonskimi virusi. Med zimskimi meseci so bolnišnice in zdravstvene ustanove bolj obremenjene zaradi povečanega števila bolnikov z okužbami, kar zahteva še večjo pozornost pri čiščenju in razkuževanju. Preprečevanje širjenja okužb v tem času ni zgolj naloga zdravstvenega osebja, temveč tudi čistilnih ekip, ki so ključne za zmanjšanje tveganja prenosa bolezni. Seveda pa morajo odgovorno ravnati tudi vsi drugi, ki se v določenem trenutku nahajajo v zdravstveni ustanovi.
Pozimi so zdravstvene ustanove še posebej ranljive, saj se bolezni, kot so gripa, prehladi in drugi respiratorni virusi, širijo hitreje zaradi:
- večjega števila ljudi v zaprtih prostorih: hladen zrak in nizke temperature povzročijo, da več časa preživimo v zaprtih prostorih, kjer je tveganje za širjenje okužb večje;
- sušenja zraka: pozimi je zrak v prostorih zaradi ogrevanja pogosto bolj suh, kar omogoča lažje širjenje virusov;
- oslabelega imunskega sistema: ljudje smo pozimi bolj dovzetni za okužbe zaradi zmanjšanja naravnih obrambnih mehanizmov.
V takih razmerah so bolnišnice, ambulante in domovi za starejše močno obremenjeni, saj oskrbujejo večje število bolnikov z virusnimi okužbami. Zato je pravilno čiščenje in razkuževanje ključnega pomena, še posebej v okoljih, kjer so prisotni bolniki z oslabljenim imunskim sistemom, kot so starejši, novorojenčki in kronični bolniki.
Strategije poostrenega čiščenja in razkuževanja v zimskem času
V zimskih mesecih se povečuje potreba po bolj dosledni in povečani frekvenci čiščenja in razkuževanja. Poleg osnovnih higienskih ukrepov, kot so redno umivanje in razkuževanje rok ter razkuževanje površin, je treba zagotoviti tudi:
- Povečano pogostost čiščenja kontaktnih površin: površine, ki se jih pogosto dotikamo, kot so kljuke, stikala, pulti, bolniške postelje in medicinska oprema, morajo biti redno razkužene. V zimskem času je priporočljivo povečati pogostost razkuževanja teh površin, saj se patogeni lahko zadržujejo na njih in ostanejo aktivni več ur ali celo dni.
- Skrbno čiščenje prostorov z večjo izpostavljenostjo okužbam: sobe za bolnike z nalezljivimi boleznimi in čakalnice v ambulantah zahtevajo še posebno skrbno čiščenje. Virusi se hitro širijo po zraku in z dotikom okuženih površin, zato je v teh prostorih potrebna povečana skrb za čiščenje in razkuževanje.
- Dodatno skrb za prezračevanje: kljub nižjim temperaturam je prezračevanje bistvenega pomena za zmanjšanje kroženja virusov v zaprtih prostorih. Povečanje pretoka svežega zraka lahko pomaga zmanjšati koncentracijo virusov v zraku in tako zmanjša tveganje za prenos okužb. Redno zračenje prostorov je še posebej pomembno v čakalnicah in skupnih prostorih.
Preventivni ukrepi za zaščito čistilnega osebja v zimskem času
Čistilno osebje je v zimskem času še bolj izpostavljeno nevarnosti okužb zaradi pogostega stika z okuženimi osebami in površinami. Zato je nujno, da so zaposleni deležni dodatnega usposabljanja o:
- Pravilni uporabi osebne varovalne opreme: upoštevanje navodil in priporočil za uporabo ustrezne varovalne opreme, kot so zaščitne rokavice, maske in obleka, da se preprečijo morebitne okužbe in njihov prenos.
- Ravnanju z biološko nevarnimi odpadki: v zimskem času se poveča število bolnikov z respiratornimi okužbami, kar povečuje količino okuženih odpadkov, s katerimi je treba pravilno rokovati.
- Uporabi razkužil: zaposleni morajo biti usposobljeni za pravilno uporabo različnih vrst razkužil, ki so učinkovita proti specifičnim virusom.
- Cepljenju: priporočljivo je cepljenje proti gripi.
Čiščenje v zdravstvu je nepogrešljiv del zagotavljanja varnosti in zdravja tako za bolnike kot za zaposlene. Skrbno izvedeni postopki čiščenja, usposobljeno osebje in uporaba naprednih tehnologij omogočajo preprečevanje širjenja nevarnih okužb ter zagotavljajo čisto, varno in zdravo okolje. Vsaka zdravstvena ustanova se mora zavedati, da so vlaganja v kakovostno čiščenje naložba v zdravje, ki dolgoročno preprečuje širjenje bolezni in s tem zmanjšuje obremenitev zdravstvenega sistema.
Članek je bil objavljen v reviji AS, številka 31, avtorica članka Brigita Vedenik.