Nekategorizirano

MALE SPREMEMBE, KI POMENIJO VEČJE PRIHRANKE

Posted by
On 10 januarja, 2023
Komentarji so izklopljeni za MALE SPREMEMBE, KI POMENIJO VEČJE PRIHRANKE

V časih blaginje in prekomerne potrošnje smo poslušali in mnogi preslišali opozorila, da vsako leto porabljamo več naravnih virov, kot jih narava zmore nadomestiti. Slovenci smo kljub pregovorni varčnosti na tem področju še posebej potratni. Torej skoraj dve tretjini leta živimo tako rekoč na kredit, za katerega pa vemo, da se obresti v zadnjem času precej zvišujejo. In to ne velja samo za bančne kredite.

Sedaj pa so nas, ne samo podnebne spremembe, temveč tudi druge zunanje okoliščine prisilile, da začnemo razmišljati bolj racionalno na vseh področjih, če želimo, da bodo vse višje cene energentov in posledično tudi vseh ostalih dobrin čim manj vplivale na naše finance.

V gospodinjstvu povprečno 20 % stroškov predstavlja ogrevanje in raba električne energije, v energetsko bolj potratnih stavbah tudi več. Zaradi naraščanja rabe energije ter dviganja cen energentov, se stroški za energijo letno povečujejo za približno 3 %. Stroški ogrevanja običajno predstavljajo 60 %, strošek elektrike pa 40 % celotnih stroškov rabe energije.

Če želimo kaj prihraniti, moramo vedeti, katere naprave ali načini uporabe največ prispevajo k večji porabi v gospodinjstvu.

NAJVEČJI ODJEMALCI ELEKTRIKE V STANJU POGONA

  • sušilni stroj (do 4.000 W),
  • bojler (3000 W – 4000 W),
  • električni štedilnik (1000 W – 3000 W po posamezni kuhalni plošči),
  • likalnik (2200 W) in električna pečica (2000 W).

Največji domači porabniki elektrike so bojler, hladilnik in zamrzovalnik, ki povprečno skupaj porabijo skoraj 50 % vse električne energije v gospodinjstvu, predvsem zato, ker delujejo neprekinjeno ves dan.

Čeprav za delovanje potrebujejo bistveno manj energije, je veliko porabijo tudi:

  • sušilnik za lase (okoli 1500 W),
  • klima (500 – 1500 W),
  • pomivalni stroj (1000 W),
  • pralni stroj (500 – 1000 W),
  • grelna telesa – električni oljni radiatorji, kaloriferji (500 – 4000 W),
  • TV sprejemnik (200 – 500 W),
  • računalnik (100 – 400 W),
  • prenosni računalnik (do 100 W).

V nadaljevanju smo zbrali nekaj ukrepov, ki ne stanejo nič (razen spremembe v našem vedenju) in lahko prispevajo k znižanju mesečnih stroškov v gospodinjstvu:

GOSPODINJSKI APARATI

Pri nakupu gospodinjskih aparatov izberemo takega, ki ima oznako energetske učinkovitosti A+++. Nekoliko višja cena pri nakupu se povrne v obliki prihrankov pri energiji.

SUŠILNI STROJ

  • po možnosti čim več perila posušimo na zraku;
  • v sušilnem stroju sušimo le dobro ožeto perilo. Priporočljivo je, da ima centrifuga vsaj 800 – 1000 vrtljajev v minuti. Če nastavimo centrifugo na 1600 vrtljajev, lahko prihranimo do 30 % električne energije za delovanje sušilnega stroja;
  • stroj vedno popolnoma napolnimo ali izberemo energijsko varčne programe;
  • skupaj sušimo le take kose perila, ki imajo podobne lastnosti, saj bo na ta način perilo najbolj enakomerno posušeno.

PRALNI STROJ

  • razlika med najučinkovitejšim in najmanj učinkovitim pralnim strojem pri porabi električne energije je tudi do 200 kWh/leto;
  • če je mogoče, ga vklapljamo v času nižje dnevne tarife;
  • peremo le takrat, ko je perila za poln boben, saj porabi na pol poln stroj približno enako količino energije kot napolnjen stroj. Z uporabo varčnega programa lahko prihranimo do 25 % energije;
  • izberemo kakovosten pralni prašek, ki omogoča pranje pri nižjih temperaturah, saj pralni stroj porabi približno 70 % energije samo za ogrevanje vode. Večino perila lahko operemo na 30 oC ali 40 oC;
  • predpranje lahko izpustimo, razen pri zelo umazanem perilu;
  • kadar je mogoče, uporabljamo posebne programe pranja (»hitro pranje«, »eko pranje« ter druge varčne in okolju prijazne programe);
  • redno čistimo filter in predal za pralna sredstva, saj s tem prav tako znižujemo porabo električne energije;
  • z uporabo primernih čistilnih sredstev preprečimo nastajanje vodnega kamna na grelnikih.

HLADILNIK, ZAMRZOVALNIK

  • izberemo ustrezno velikost hladilnika/zamrzovalnika, glede na naše potrebe;
  • zagotovimo pravilno postavitev v prostor – ne v bližino naprav, ki segrevajo zrak ali na mesto, ki je neposredno izpostavljeno sončnim žarkom;
  • za ustrezno prezračevanje rebrastega kondenzatorja na zadnji strani mora biti hladilnik od stene oddaljen vsaj 5 cm;
  • optimalna temperatura v hladilniku je 4 – 5 o Vsaka oC manj poveča porabo elektrike tudi do 5 %;
  • hladilnika ne odpiramo po nepotrebnem in ga ne puščamo odprtega dlje časa. Redno preverjamo ali tesnilo na vratih dovolj tesni;
  • v hladilnik dajemo le ohlajena in osušena živila, saj se sicer led hitreje tvori, kar poveča porabo energije;
  • hladilnik naj bo optimalno napolnjen, ne preveč ne premalo. Prazen hladilnik je velik porabnik energije, v prenapolnjenem je oviran pretok zraka, zato hladilnik porabi več energije, da zagotavlja nastavljeno temperaturo;
  • če v gospodinjstvu že imamo hladilno skrinjo ali omaro, je bolje izbrati hladilnik brez zamrzovalnika, ker porabi bistveno manj energije;

ŠTEDILNIK IN PEČICA 

  • kuhajmo v primerni količini vode v pokriti posodi, če vrsta jedi to dopušča. Pri odkriti posodi se izgubi vsaj dve tretjini energije;
  • velikost kuhalne plošče izberemo glede na premer posode. Posoda naj bo približno enake velikosti kot je grelna površina, tako lahko prihranimo tudi do 50 % toplote;
  • kuhalno ploščo izklopimo nekaj minut pred koncem kuhanja, saj je plošča še nekaj časa vroča. Iz enakega razloga tudi električno pečico izklopimo približno 5 – 10 minut pred koncem peke;
  • uporaba ventilatorja v pečici omogoča peko tudi pri temperaturi, ki je od 20 °C – 40 °C nižja kot pri peki brez ventilatorja. Če je mogoče, pecimo več jedi hkrati;
  • vrat pečice ne odpirajmo po nepotrebnem, saj s tem znižujemo temperaturo v pečici. Občasno preverimo tudi tesnjenje vrat.

 LIKALNIK

  • temperaturo počasi zvišujmo, zato se priporoča najprej likanje občutljivih oblačil, nato pa tistih, ki zahtevajo likanje z višjo temperaturo;
  • z likalniki na paro likamo hitreje in bolje;
  • ne likajmo brisač, posteljnine in ostalega perila ali oblačil, za katere zadostuje, da jih takoj po pranju in sušenju primerno zložimo.

OGREVANJE

  • Ne prekrivajmo radiatorjev in delilnikov na radiatorjih: omogočimo dotok svežega zraka okoli radiatorja in delilnika. S tem omogočimo lažji prenos toplote iz radiatorja v zrak v prostoru in se izognemo nepotrebnim toplotnim izgubam. S prekrivanjem radiatorjev z zavesami in večjimi predmeti se poveča poraba energije tudi do 20 %.
  • Znižanje temperature v stanovanju: znižanje temperature v stanovanju za 1 oC prispeva k 6 – 8 % prihranku toplotne energije. Izogibajmo pa se prevelikim razlikam v temperaturi, kar pomeni, da bi zaprli vse radiatorje in s tem ohladili stanovanje, nato pa jih ponovno odprli, da bi stanovanje ponovno ogreli. Izjema je v primeru, da smo dlje časa odsotni (več dni).
  • Ne ogrevajmo prostorov, ki jih ne uporabljamo, v ostalih prostorih pa prilagodimo temperaturo namenu uporabe. V spalnici npr. zadostuje temperatura do 18 oC, v bivalnih prostorih do 22 o Raje oblecimo jopico ali pulover, namesto da smo tudi pozimi doma v kratkih rokavih in pretirano ogrevamo prostore.
  • Termostatski ventili: namesto navadnih na radiatorje namestimo termostatske ventile, ki omogočajo kontrolo nad nastavitvijo želene temperature v prostoru in s tem tudi do 15 % in več prihranka pri porabi. Ko se prostor ogreje do želene temperature (npr: nastavitev glave na št. med 3 in 4 pomeni temperaturo 22 oC), bo radiator prenehal ogrevati prostor in se ohladi. Ko pade temperatura pod želeno, se ponovno ogreje.
  • Izpustimo zrak iz radiatorjev: postopek naredimo vsaj enkrat ali večkrat na sezono. Zrak v radiatorjih namreč ne omogoča pretoka vode, zato se radiator težje ogreje.
  • Dvignimo zavese: v hladnejšem delu leta, ko je lepo vreme, dvignimo zavese, da sonce ogreje stanovanje. Ponoči jih spustimo in s tem zmanjšamo izgubo toplote v stanovanju.

Racionalno zračenje prostora: zračimo v toplejšem delu dneva, predvsem pa je bolje, da stanovanje prezračimo vsaj enkrat na dan tako, da odpremo okna in vrata na stežaj za 10 minut, kot pa da imamo okna ves dan odprta na »kip«. Z učinkovitim prezračevanjem preprečujemo tudi nastanek plesni.

RAZSVETLJAVA

  • najbolj varčna je ugasnjena žarnica, zato luči ugašamo povsod tam, kjer jih ne potrebujemo. Izogibajmo se pogostim vklopom in izklopom;
  • uporabljajmo varčne sijalke (še zlasti tam, kjer dolgo časa potrebujemo umetno razsvetljavo), saj porabijo štirikrat manj elektrike kot navadne in imajo do 10-krat daljšo življenjsko dobo (namesto 10 navadnih žarnic potrebujemo v enakem času zgolj 1 varčno);
  • fluorescenčne sijalke gospodarno namestimo samo v prostorih, kjer potrebujemo svetlobo vsaj še 15 minut po vklopu in tam, kjer ne bomo pogosto prižigali in ugašali luči;
  • stikala, ki omogočajo nastavitev intenzivnosti svetlobe v prostoru, so energetsko varčnejša.

NAPRAVE V STALNI PRIPRAVLJENOSTI

  • elektronske naprave porabljajo električno energijo tudi, ko so v stanju pripravljenosti, zato je bolje, da jih izklopimo iz napajanja, ko jih ne potrebujemo: polnilnik mobilnega telefona, prenosnega računalnika, tablice. Iz omrežja izklopimo monitor, tiskalnik, televizijski sprejemnik, če je mogoče;
  • za lažji nadzor nad napravami lahko uporabljamo podaljšek s stikalom in izklopimo vse naprave naenkrat.

 VODA

  • optimalna temperatura tople sanitarne vode je med 30 °C in 45 °C. Voda z višjo temperaturo je za umivanje, kopanje in pomivanje posode prevroča;
  • temperatura vode v grelnikih ne bi smela presegati 60 °C, saj se pri višji temperaturi vodni kamen na grelnikih nabira mnogo hitreje – zaradi preprečevanja razvoja zdravju škodljivih mikroorganizmov pa je temperaturo občasno priporočljivo dvigniti za krajši čas nad 60 °C;
  • pri prhanju porabimo 3 – 4-krat manj vode in s tem tudi energije kot pri kopanju v kadi;
  • med umivanjem naj voda teče le takrat in s takim pretokom, kot jo dejansko potrebujemo, ne pa ves čas umivanja, enako velja pri pomivanju posode;
  • poskrbimo za brezhibna tesnila na armaturah (10 kapljic vode na minuto pomeni 170 l na mesec);

Četudi vsak ukrep pomeni le nekaj deset centov, se to na letni ravni lahko pozna tudi v sto in več evrih.